Pogosta vprašanja

Repertoar Združenja SAZAS sestavljajo naslednja dela:

• glasbena neodrska dela (oratoriji, kantate, dela resne in zabavne glasbe ipd.)
• odlomki glasbenih odrskih del (oper, operet, baletov ipd.) ne glede na trajanje in pod pogojem, da ti odlomki ne predstavljajo dramske celote
• glasba iz glasbenih koreografskih del (koncertno izvajanje) ne glede na trajanje
• glasbena dela, uporabljena za špice, zvočne podlage, zvočne ilustracije in odmore
• glasba iz avdiovizualnih del (kinematografski filmi, TV filmi, TV nanizanke in nadaljevanke ipd.)
• druga glasbena avtorska dela, ki jih ščiti SAZAS na podlagi posebnega pooblastila avtorja ali druge avtorske organizacije.

Združenje SAZAS vam izda ustrezno dovoljenje za javno uporabo glasbenega repertoarja. S tem vam omogoči zakonito uporabo svetovnega glasbenega repertoarja po enotni ceni, avtorjem pa zagotavlja, da dobijo ustrezen avotrski honorar za svoja dela.

Ko neka oseba/avtor ustvari literarno, glasbeno, znanstveno ali umetniško delo, je lastnik - avtor tega dela in svobodno odloča o njegovi uporabi - je torej lastnik zasebne lastnine.

Po zakonu je vsako takšno delo zaščiteno z avtorskimi pravicami od trenutka nastanka, ki ga pri nas ureja Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.

Ker je v praksi neizvedljivo, da bi vsak posamezni avtor sam skrbel za učinkovito upravljanje svojih pravic (običajno pri enem glasbenem delu sodeluje več avtorjev), so združeni v kolektivne organizacije. Le-te se tako v imenu avtorjev pogajajo z uporabniki za pravično tarifo, izdajajo dovoljenja za uporabo del, spremljajo uporabo del in avtorjem izplačujejo pripadajoče jim honorarje.

Kolektivne organizacije so tako nastale iz potrebe po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic avtorjev in zagotavljanja enostavnega dostopa zaščitnega repertoarja uporabnikom.

Na ozemlju Republike Slovenje glasbene avtorske pravice učinkovito upravlja Združenje SAZAS, mednarodno zastopstvo avtorjev, že vse od l. 1998.

Povprečno letno nadomestilo za diskoteko, ki obratuje dvanajst dni v mesecu in sprejme 250 obiskovalcev, znaša 2.655 EUR.

184. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pa določa, da je najmanjša kazen za nepooblaščeno uporabo avtorskih del približno 1.670 EUR za organizacijo in približno 330 EUR za odgovorno osebo. Nadzor nad izvajanjem navedene določbe zakona izvaja tržna inšpekcija.

Brez pridobljenega dovoljenja Združenja SAZAS se torej ne izplača uporabljati avtorskih glasbenih del, saj je pooblaščena uporaba glasbenih del bistveno cenejša od nepooblaščene uporabe.

Običajno ne. Uporabnik mora pridobiti dovoljenje Združenja SAZAS za vsako javno priobčitev avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Dovoljenje se lahko nanaša na 1-kratno ali večkratno uporabo avtorskih del v določenem obdobju.

Jam sassion je spontano muziciranje, improvizirano igranje.

Pri prirejanju t. i. jam sassiona se ne zaračunava vstopnina in izvajalci ne smejo prejeti honorarja. Ne gre za prireditev, ki bi bila oglaševana in vnaprej organizirana. Glasbena zasedba ni vnaprej znana in ni zaključena celota, sestavljena je naključno. Za jam session se ne more obravnavati nastop že obstoječe glasbene skupine ali zasedbe, ki je poprej kot taka že nastopila in/ali ima tudi že ime.

V primerih, ko nastopajoči ne izvajajo del na znane zaščitene teme, ampak skladbe nastajajo tisti trenutek, lahko nastopajoči avtorji skladno s 4. točko 151. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, avtorske pravice uredijo individualno in je organizator dolžan posredovati izjavo o individualnem urejanju avtorskih pravic na obrazcu Združenja SAZAS. V kolikor niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji ali v primeru, ko nastopajoči izvajajo skladbe na teme, ki so avtorsko zaščitene, pa je organizator dolžan izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz uporabe avtorskih del.

Osnove za obračun avtorskega honorarja so različne, uporabnik pa plača avtorski honorar le po eni osnovi:

1. prihodek, ki je ustvarjen pri uporabi del iz repertoarja SAZAS (vstopnina, konzumacije, povišanje cen v času uporabe glasbe ipd.);
2. bruto honorar izvajalcev, če je višji od prihodkov od vstopnine oz. od drugih oblik plačevanja ali če je vstop prost;
3. pavšalni znesek po sedežu ali obiskovalcu;
4. upoštevanje najnižjega avtorskega honorarja v posebnih primerih.

Več o različnih osnovah si preberite tukaj.

Pridobitev dovoljenja za zakonito javno priobčitev glasbenih del je enostavno:

• 1. korak: najmanj 8 dni pred začetkom uporabe morate Združenju SAZAS prijaviti uporabo avtorskih del, kar storite z ustreznim obrazcem.
• 2. korak: Združenje SAZAS vam bo izdalo ustrezno dovoljenje.
• 3. korak: izpolnjevanje nadaljnjih obveznosti, ki so navedene na samem dovoljenju.

Različni uporabniki imajo različne obveznosti za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev glasbenih del.

Kakšne so obveznosti določenega uporabnika, je razvidno iz spodnje tabele.

DA. Dejstvo, da z Združenjem SAZAS nimate sklenjene pogodbe ali sporazuma za javno priobčitev glasbenih neodrskih del, ne izključuje vaše obveznosti plačevanja nadomestila za avtorski honorar v primeru javne priobčitve.

V 7. členu Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) predvideva sankcijo, da so tarifne postavke za uporabo del brez poprejšnjega dovoljenja Združenja SAZAS višje za 15 % glede na povprečno tarifo.

Višja tarifna postavka temelji na realnih stroških Združenja SAZAS, ki so potrebni za odkrivanje in preprečevanje nepooblaščene uporabe avtorskih del. V skladu s tem vas pozivamo, da Združenju SAZAS čim prej posredujete izpolnjen ustrezni obrazec.

Pomembno je ločiti avtorski honorar od izvajalskega oz. se zavedati, da gre za različna upravičenja, do katerih so upravičene različne kategorije ljudi: glasbeni izvajalci (pevci, instrumentalisti) in avtorji (skladatelji, besedilopisci).

Organizator prireditve izvajalcem za nastop ni plačal avtorskega honorarja, temveč izvajalskega - zgolj za nastop in ne za uporabljeni repertoar.

Izvajalski honorar plača organizator (ne)posredno izvajalcem, in sicer za izvedbo nastopa na prireditvi, avtorski honorar pa je potrebno plačati za uporabo skladb avtorjev, ki so jih nastopajoči izvajali na prireditvi. Tovrstno nadomestilo je potrebno plačati Združenju SAZAS, ki ga nato deli v skladu s pravilnikom o delitvi avtorskih honorarjev avtorjem.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v svojem 158. in 159. členu pravi, da so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del, v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.

Določbe zakona veljajo enako za vse organizatorje koncertov in drugih javnih prireditev, zato brezplačen nastop izvajalcev in to, da na prireditvi ni bilo vstopnine, ne vplivata na obveznosti, ki nastanejo za organizatorja iz naslova avtorskih pravic.

V kolikor se iz prejetega sporeda izvedenih del ugotovi, da so se na prireditvi izvajala izključno dela, ki niso zaščitena, Združenje SAZAS avtorskega nadomestila organizatorju ne obračuna.

Kljub temu da ni bilo vstopnine, ste zavezani k prijavi prireditve in plačilu avtorskega nadomestila. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v 160. členu določa dolžnost uporabnikov do obveščanja, Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) pa določa, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi javno priobčevati glasbena neodrska dela, ki so sestavni del repertoarja, ki ga ščiti Združenje SAZAS, predhodno priglasiti uporabo takih avtorskih del Združenju SAZAS, in sicer najmanj 8 dni pred začetkom uporabe.

Uporabnik (organizator prireditve) mora tudi evidentirati vsako izvedbo glasbenega dela na obrazcu »SAZAS-1« – Spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah, ki ga izdaja Združenje SAZAS. Ta obrazec mora uporabnik posredovati Združenju SAZAS najkasneje v 15 dneh po izvedbi.

V primeru, da se iz sporeda izvedenih del ugotovi, da so bila izvajana samo nezaščitena dela, Združenje SAZAS ne bo izstavilo računa.

Ne moremo se strinjati z navedbami, da je v tem primeru šlo za neposredni pouk v živo, kakor ga določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3).

Zborovsko petje izven prostorov šole se ne more šteti za neposredni pouk. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) v 5. členu določa, da je uporaba avtorskih glasbenih del dovoljena le pri pouku in na šolskih prireditvah, ki so organizirane izključno za učence šole, ki prireditev organizira, pod pogojem, da je vstop prost in ni izplačan izvajalski honorar.

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) določa, da mora vsak, ki organizira javno prireditev, 8 dni pred prireditvijo le-to prijaviti Združenju SAZAS, nato pa v roku 15 dni po prireditvi posredovati Združenju SAZAS seznam izvedenih del. V primeru, da se na podlagi seznama izvedenih del ugotovi, da člani društva res črpajo snov za kulturni program iz narodnih izročil in ne uporabljajo avtorskih glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS, je organizator oproščen plačila avtorskega nadomestila.

V kolikor pa so bile za ljudske skladbe, ki so se izvajale na prireditvi, narejene priredbe oz. aranžmaji, je organizator dolžan to vpisati na spored izvedenih del in tudi plačati ustrezno avtorsko nadomestilo.

2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za »javen« ali »javnost« po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev.

Glede na uveljavljeno pravno prakso se za spodnjo mejo večjega števila oseb, šteje pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev. Komentar izrecno navaja, da je sodna praksa štela, da je šlo za javnost, če so bila avtorska dela uporabljena v gostinskem lokalu, na sindikalni prireditvi večjega podjetja.

Višina avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo se določi glede na delež glasbe v programu. Pri določanju višine plačila se upoštevajo standardi, ki jih je sprejela Mednarodna konfederacija avtorskih društev CISAC in priporočila Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO, in sicer: 

• plačilo avtorskega nadomestila je sorazmerno pomembnosti in obsegu uporabe avtorskih glasbenih del v dejavnosti uporabnika:

• če uporabnik 100 % oddajnega časa uporablja avtorska glasbena dela, nadomestilo znaša 10 % prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe. 
• v primeru manjšega deleža uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa se ustrezno zmanjšuje tudi delež nadomestila od prihodkov. 

Na primer: 

• V primeru 50% uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa, nadomestilo znaša 5% prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe. 
• V primeru 20% uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa, nadomestilo znaša 2% prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe.

Pri obračunu nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del se v celoti upoštevajo naslednji prihodki izdajatelja: 

• prihodki od ekonomsko propagandnega programa (oglasna in propagandna sporočila, sponzorstva, najem časa za oddajanje ipd.), 
• prihodki od dotacij z izjemo tistih dotacij, za katere izdajatelj dokaže, da so namenjeni izključno za govorno informativni program, 
• prihodki od posebej naročenih izvajanj glasbe (želje poslušalcev, glasbenih čestitk, ipd.), 
• prihodki od naročnine.

DA. In to celo tudi za 60 %. Raziskava je pokazala, da bari v povprečju povišajo svoj prihodek za 44 %, med vikendom pa kar za 60 %.

Živa glasba velja za največji potencial pri povečanju prihodka. Raziskava je pokazala, da se je prihodek povečal za od 10 % pa tudi do 50 % v večerih, ko je bila živa glasba v primerjavi z večeri, ko le-te ni bilo.

DA. Na to temo je bilo izvedenih več raziskav in eksperimentov v različnih državah in povsode so prišli do enakega sklepa: z glasbo lahko dosežemo želeno vedenje. Če uporabimo pravo glasbo, je le-ta lahko zelo močno orožje v skoraj vsaki organizaciji, poslovnem okolju.

Znanstveniki so razdelali 4 tipične kontekste, kjer vpliv glasbe še posebej pride do izraza: 

1. Do določenega izdelka lahko vzpodbudimo pozitiven odnos, če je podprt s čustveno močno in povezano glasbo. 
2.  Lahko okrepimo razumevanje sporočila, če je podprt s pravo glasbo. Veliko oglasnih reklam zato uporablja vzpodbudno glasbo, ki še bolj okrepi t.i. »klic k akciji«, kot je nakup, povpraševanje, obisk v salonu ipd. 
3. S pravim ritmom in glasnostjo lahko močno vplivamo na človekovo aktivnost, na sam tempo. Kar spomnite se, kako vas npr. rock glasba v fitnes centru kar ponese, da bi telovadili še hitreje, bolj energično, medtem ko vas pomirjajoča glasba na jogi spravi v povsem drugo, meditativno stanje. Z glasbo lahko tudi vplivamo, da stranke zadržite dlje v restavraciji , salonu, na masaži. Raziskava, ki sta jo izvedla Cadwell in Hibbert je pokazala, da je počasna glasba v restavracijah povzročila, da so ljudje ostali 20% dlje časa, zapravili pa kar 51% več denarja za pijačo na posameznika ter 12 % za hrano. 
4. Določena glasba pri ljudjeh vzpodbuja povsem drugačno obnašanje. Raziskava, ki jo je opravila Entertainment Media Research, je pokazala, da 4 od 5 ljudi pogosteje posluša izbrano glasbo, da se preprosto bolje počutijo.

DA. S plesom lahko izboljšamo razpoloženje, saj gibanje po ritmih glasbe v možganih aktivira center za zadovoljstvo, [pleasure circuit] poleg tega pa je ples običajno tudi družaben dogodek in ljudje smo družabna bitja, ki se radi povezujemo z drugimi.

Vir: http://www.psychologytoday.com/articles/200703/dance-therapy-spin-control

V skladu s Pravilnikom o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev Združenje SAZAS zbrane avtorske honorarje razdeli med vse imetnike pravic, katerih dela so bila uporabljena na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju.

Zbrana nadomestila razdeli na podlagi programskih podatkov, ki jih prejme od uporabnikov (radijske, TV postaje, koncerti, prireditve …) Zaradi tega je pomembno, da uporabniki Združenju SAZAS pošiljajo sezname uporabljenih glasbenih del.

Avtorske honorarje za javna izvajanja del domačih avtorjev in imetnikov pravic razdeli Združenje SAZAS neposredno med svoje člane. Avtorske honorarje za javna izvajanja del tujih avtorjev in imetnikov pravic pa nakaže ustreznim sestrskim kolektivnim organizacijam na podlagi pogodb o medsebojnem zastopanju. Bilateralne pogodbe omogočajo tudi, da Združenje SAZAS prejema avtorske honorarje za slovenske avtorje in imetnike pravic, katerih dela so bila javno izvedena v tujini in jih naprej deli med svoje člane na podlagi programskih podatkov.

Združenje SAZAS lahko v skladu s finančnim načrtom, ki ga sprejme Upravni odbor, za opravljanje svoje dejavnosti obdrži del zbranih nadomestil. V skladu z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pa stroški kolektivne organizacije ne smejo presegati 30 % od zbranih avtorskih nadomestil.

Združenje SAZAS deli zbrana avtorska nadomestila v skladu s Pravilnikom o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev domačim in tujim avtorjem oziroma imetnikom avtorske pravice.

Vsako izdajo fonograma je potrebno pred izidom prijaviti na Združenje SAZAS. Prijava naj bo pravočasna (vsaj 21 dni pred izdajo), rok za obdelavo prijave je 15 dni po prejemu vseh potrebnih podatkov.

Izdajo fonograma prijavite na obrazcu Podatki o fonogramu (enkratni projekt), na podlagi katerega bomo izdelali obračun za plačilo mehaničnih avtorskih pravic in vam izdali račun (bodisi za plačilo obveznosti iz naslova mehaničnih pravic bodisi za plačilo administrativnih stroškov v primeru nezaščitenega repertoarja).

Po poravnavi obveznosti vam bomo izdali potrdilo o urejenosti avtorskih pravic, na podlagi katerega boste lahko zakonito razmnožili prijavljeno naklado fonograma/videograma.

Fonogram je vsak nosilec zvoka, npr. CD. Videogram je vsak nosilec zvoka in slike, npr. DVD.

Dokler ne prejmemo vseh potrebnih podatkov, morebitnih obveznosti za avtorske pravice ni mogoče predvideti.

Višina obveznosti je odvisna od deleža zaščitenega repertoarja posnetega na fonogramu/videogramu (ta se lahko giblje od 0 do 100 %), naklade in trajanja posameznih skladb oz. celotnega fonograma/videograma ter povprečne maloprodajne cene fonogramov/videogramov slovenskih produkcij.

Tarifa za reproduciranje avtorskih del s področja glasbe na fonograme in videograme

Rok za obdelavo prijave je 15 dni po prejemu vseh potrebnih podatkov. Izdajatelju fonograma/videograma izdamo potrdilo po poravnavi finančnih obveznosti iz naslova mehaničnih avtorskih pravic za glasbena dela iz repertoarja Združenja SAZAS oz. po poravnavi računa za plačilo administrativnih stroškov, v kolikor gre v celoti za nezaščiten repertoar.

Da uredite avtorsko pravico in si s pridobljenim potrdilom zagotovite zakonitost izdaje. Z drugimi besedami, da si pridobite pravico zakonite rabe glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS na fonogramu/videogramu.

Vsaka izdaja fonograma/videograma, ki ni prijavljena Združenju SAZAS, je nezakonita in podleže ukrepom tržne inšpekcije.

Združenju SAZAS je potrebno prijaviti vsak fonogram/videogram in zanj poravnati morebitne obveznosti iz naslova mehaničnih avtorskih pravic. Izdaje, ki niso prijavljene na Združenju SAZAS, so nezakonite.

Iz podatkov o uradno izdanih fonogramov izhaja, da je na letni ravni število različnih fonogramov naslednje: