Vrhovno sodišče je razsodilo, da je sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) ničen. To je tisti sklep, ki je Združenju SAZAS preprečil spodbujanje domače ustvarjalnosti.
URSIL je nezakonito očital kršitev Združenju SAZAS, da »odvaja avtorske honorarje v promocijski sklad«, s čimer je presegel obseg svojih pooblastil in vodil postopek brez kakršne koli zakonske podlage. Celo več, posegel je v pristojnosti sodne veje oblasti.
Združenje SAZAS je ves čas verjelo v moč pravice in razsodnost, saj so promocijski skladi vitalni del poslanstva vsake kolektivne organizacije, ker spodbujajo ustvarjanje domače produkcije in ohranjanje žanrske pestrosti repertoarjev ter kulturne raznolikosti.
URSIL je s prekoračitvijo svojih pooblastil in pravno nevzdržno (brez zakonske podlage) Združenju SAZAS preprečil oblikovanje tovrstnih skladov.
O pomembnosti obstoja tovrstnih skladov priča podatek GESAC (krovne organizacije evropskih avtorskih kolektivnih organizacij), saj je 17 avtorskih kolektivnih organizacij iz 14 držav članic EU namenilo kar 171,6 milijonov EUR za socialne in kulturne aktivnosti (v povprečju kar 10 milijonov EUR na posamezno kolektivno organizacijo!) v l. 2011.
URSIL je s svojim delovanjem dejansko spreminjal odločitve avtorjev (najpomembnejše odločitve so sprejete z glasovanjem na Zboru članov! – tudi oblikovanje promocijskih skladov) in kolektivnih organov vodenja ter upravljanja Združenja SAZAS, kar je grob poseg v zasebno sfero in daleč od pristojnosti – nadziranje skladnosti delovanja kolektivnih organizacij v skladu z avtorsko zakonodajo.
URSIL ni le preprečil spodbujanje domače ustvarjalnosti, temveč je tudi grobo presegel svoje pristojnosti.
Združenje SAZAS je organizirano kot društvo (za razliko od zavoda, ki članstva ne pozna), kar pomeni, da avtorji – člani soodločajo o poslovnih odločitvah, zato je vmešavanje URSIL nedopustno, ker gre za poseg v zasebno lastnino.
Nadalje, URSIL je prav tako brez pristojnosti od Združenja SAZAS zahteval celo »sanacijo (…) posrednih učinkov na položaj imetnikov pravic« in ne le odprave morebitne kršitve (ki je dejansko ni bilo!). Kot ugotavlja Vrhovno sodišče URSIL namreč nima zakonske podlage za tako široka pooblastila, kot si jih je tolmačil sam in izrekal sklepe z retroaktivno močjo (kar pomeni »sanacija«).
V Združenju SAZAS verjamemo, da se bodo slovenski odločevalci končno zganili in prepoznali potencial učinkovite avtorske zakonodaje, ki ne le, da avtorjem zagotavlja pravično plačilo in možnost nadaljnjega ustvarjanja ter obstoja nacionalne / slovenske / kulturne identitete, temveč je pomemben kazalnik gospodarske razvitosti (prispevek k BDP-ju), ki omogoča nadaljnjo gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Promocijski skladi so ključni za ohranjanje kulturne identitete naroda!
Prenos dokumenta (Tomaž Grubar)
Prenos dokumenta (Janez Hvale)