Pariz, 3. 12. 2015. Kulturne in kreativne industrije s prihodkom 2,250 milijard USD zagotavljajo 3 % svetovnega BDP in zaposlujejo 29,5 milijonov ljudi (1 % delovno aktivne svetovne populacije).
Prihodek kulturnih in kreativnih industrij (KKI) je večji od prihodka telekomunikacijskih storitev in zaposluje več ljudi kot avtomobilska industrija Evrope Japonske in ZDA skupaj (29,5 milijonov proti 25 milijonov). Največji prispevek KKI h globalnemu gospodarstvu pojasnjuje nova študija, ki sta jo skupno predstavila CISAC in UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost, kulturo) na sedežu UNESCO v Parizu, izdajatelja EY (nekdanji Ernst & Young).
Študija ugotavlja, da če želimo uživati polni potencial KKI, morajo biti ustvarjalci pravično poplačani za uporabo njihovih kreativnih del, da lahko nadaljujejo s svojim prispevkom h kulturi in gospodarstvu. Še zlasti je to pomembno na digitalnem trgu, zato morajo politični odločevalci zagotoviti pravični prenos vrednosti, ki je trenutno v korist ponudnikov spletnih storitev, da bo le-ta zagotovil ustvarjalcem in kreativnim industrijam pravično poplačilo in izkoriščanje njihovih del.
Kreativna dela so ključno gibalo digitalnega gospodarstva
L. 2013 so kreativne vsebine prispevale 200 milijard USD k svetovni digitalni prodaji, spodbujale prodajo digitalnih naprav in povečale povpraševanje za visoko široko-pasovne telekomunikacijske storitve. Prodaja digitalnih kulturnih dobrin je prispevala 65 milijard USD in 21,7 milijard USD oglaševalskega prihodka za spletne medije in brezplačne spletne strani s pretočno vsebino (ang. streaming websites).
Študija EY
Študija EY zagotavlja edinstvene podatke, razbira in povezuje slikovitost in mnogostranskost kreativnega sveta. Odraža raznolikost, ki jo zagovarja Konvencija za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov UNESCO iz l. 2005 (katere podpisnica je tudi R Slovenija) in poudarja svetovno prizadevanje UNESCO za pridobitev »več podatkov in boljših kazalnikov o vlogi Kulture za razvoj družbe«.
Predsednik CISAC in UNESCO-v ambasador dobre volje Jean-Michel Jarre je dejal:
»Kulturne in kreativne industrije so glavni gibalo gospodarstva razvitih držav kot tudi držav v razvoju. Še več, so med najhitreje rastočimi svetovnimi sektorji. Vplivajo na ustvarjanje prihodka, odpiranje novih delovnih mest in prihodke od izvoza.«
Kulturne in kreativne industrije na kratko
Celovita in izčrpna študija EY »Cultural Times – the First Global Map of Cultural and Creative Industries« analizira 11 sektorjev kulturnih in kreativnih industrij (KKI)* v regijah: Azija-Pacifik, Evropa, Severna Amerika, Latinska Amerika, Afrika in Srednji vzhod.
V vsaki regiji imajo KKI svoje prednosti
Azija-Pacifik: 34 % svetovnega prihodka KKI. 40 % delovnih mest z največjo potrošniško bazo in najhitreje rastočim srednjim razredom. Vodilni v igrah. Hitro rastoča še: filmi in knjige.
Evropa: 32 % svetovnega prihodka KKI. 25 % delovnih mest, kulturno gospodarstvo izvira iz preteklosti, ki ga spodbuja močna javna podpora, visoko izobraženo prebivalstvo in močna koncentracija ustvarjalcev.
Severna Amerika: 28 % svetovnega prihodka KKI. 15 % delovnih mest. Močan mednaordni vpliv, vodilni v filmu, TV in scenskih umetnostih.
Latinska Amerika: 6 % svetovnega prihodka KKI. 16 % delovnih mest, TV je kralj. Latinsko-ameriški TV šovi so prisotni vsepovsod na svetu, prav tako tudi glasba in ples.
Afrika in Srednji vzhod: 3 % svetovnega prihodka KKI. 8 % delovnih mest. Priložnosti v filmski produkciji, TV in glasbi. Siva ekonomija npr. neuradni glasbeni nastopi je pomemben del kulturne scene in možnost za zaposlitev.
*Oglaševanje, arhitektura, knjige, igre, glasba, film, časopis & revije, scenske umetnosti, radio, TV in upodabljajoča umetnost.
>> Ključni poudarki ugotovitev študije »Cultural Times: The First global Map of Cultural and Creative Industries«
>> Vabilo na tiskovno konferenco o predstavitvi EY študije »Cultural Times: The First global Map of Cultural and Creative Industries«
Več informacij na CISAC spletni strani