Moskva, 5. in 6. april 2017. Predstavnika Združenja SAZAS sta se udeležila rednega letnega zasedanja Evropskega odbora (European Committee) konfederacije CISAC, ki je potekal v ruski prestolnici Moskvi, v soorganizaciji domačih kolektivnih organizacij avtorjev: Ruske organizacije avtorjev - RAO, Ruske unije imetnikov pravic – RUR, Nekomercialnega partnerstva za zaščito in uveljavljanje pravic vizualnih avtorjev - UPRAVIS ter CISAC, največje globalne mreže avtorskih kolektivnih organizacij, ki zastopa interese več kot 4 milijonov avtorjev.
Zasedanje Evropskega odbora je namenjeno celovitemu (regionalnemu) pregledu nivoja avtorske zaščite in kolektivnega uveljavljanja pravic ter stanja regulativno-političnega okolja, v eni od ključnih svetovnih regij kolektivnega uveljavljanja pravic avtorjev – v Evropi. (Ostale regije: Azija-Pacifik, Kanada-ZDA, Afrika, Latinska Amerika-Karibik).
Evropska regija (znotraj konfederacije CISAC) združuje 48 držav in 107 kolektivnih organizacij, članic CISAC, ki so skupaj zbrale 5,045 milijard EUR avtorskih nadomestil, kar predstavlja več kot polovico vseh svetovno zbranih nadomestil – kar 58,4 %. Največ nadomestil je bilo zbranih za glasbeni repertoar – 4 milijarde EUR, sledijo mu ostali repertoarji: avdiovizualni, dramatika, vizualna umetnost, literatura. (Več v poročilu o Globalno zbranih nadomestilih CISAC 2016.)
Konfederacija CISAC si vseskozi prizadeva za učinkovito, transparentno in visoko strokovno poslovanje vseh kolektivnih organizacij, njenih članic, v zasledovanju cilja: zagotavljanje najboljših možnih storitev kolektivnega uveljavljanja pravic avtorjev oz. imetnikov pravic. Transparentnost zagotavlja prek treh celovitih nivojev: pregledov skladnosti, kriterijev za članstvo in orodij vodenja.
Združenje SAZAS je bilo na letošnjem zasedanju Evropskega odbora deležno pohvale s strani direktorja Odbora za Evropo CISAC, saj njegovo poslovanje dosega najboljše rezultate v regiji držav srednje in vzhodne Evrope (CEE). V združenju smo na ta izjemen rezultat ponosni, še zlasti v luči družbeno-političnega okolja, v katerem delujemo. Le-to je, žal, kot ugotavlja tudi mednarodna strokovna javnost, nespodbudno (celo sovražno) in polno izzivov, ki so (pogosto) nepovezani s kolektivnim uveljavljanjem pravic in – kar je zaskrbljujoče – škodljivi do pravic avtorjev oz. imetnikov pravic.
Evropska regija je nehomogena in razdrobljena na številne nacionalne zakonodajne razlike, poleg tega pa tudi močno variira tradicija avtorske zakonodaje: od zrelih držav (Francija, Nemčija, Velika Britanija) do držav tranzicije (npr. Baltik, nekdanja Jugoslavija, Rusija). Celotno družbeno politično okolje se namreč močno odraža na kolektivnem uveljavljanju pravic avtorjev in drugih imetnikov, kot tudi na sam nivo zaščite, ki ga avtorji oz. imetniki pravic uživajo.
Mednarodna praksa je pokazala, da je najučinkovitejši model uveljavljanja pravic – zlasti za tiste države, ki so se preoblikovale iz nekdanjih totalitarnih sistemov v demokratične (države tranzicije) in s šibko avtorskozakonodajno tradicijo – je t. i. one stop shop (ena kolektivna organizacija uveljavlja določeno kategorijo pravic) in razširjen sistem uveljavljanja pravic. Slednji imetniku zagotavlja potrebno svobodo odločanja (možnost izbire) in možnost izstopa iz sistema kolektivnega uveljavljanja pravic za razliko od obveznega (ki ne omogoča možnosti izbire; npr. - problematičnost slovenske zakonodaje).
Vse večjo pomembnost kolektivnih organizacij (ponovno) prepoznava Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), ki je sicer skrbnik Bernske konvencije in številnih drugih mednarodno sprejetih konvencij in deklaracij s področja pravic intelektualne lastnine.
Kolektivne organizacije so zlasti entitete, ki omogočajo izvajanje avtorske zakonodaje v praksi in so dejanski skrbniki pravic avtorjev, s čimer omogočajo nadaljnji razvoj ustvarjalnega sektorja. Kolektivne organizacije imajo pomembno družbeno vlogo:
- omogočajo, da so avtorji (do neke mere) »samozaposleni«, saj so avtorska nadomestila pomemben vir dohodka;
- prek svojih namenskih skladov pomembno prispevajo k ohranjanju raznolikosti ustvarjalnega sektorja in družbene heterogenosti, ki pozitivno vpliva na družbeno inkluzijo, razumevanje, spoštovanje.
S tehnološkim razvojem in digitalizacijo družbe prihaja do neuravnotežene /nepravične/ porazdelitve sredstev, ki jih ustvarjalne vsebine ustvarjajo, saj avtorji oz. imetniki pravic prejemajo zelo malo nadomestil iz naslova digitalnih tehnologij, medtem ko ponudniki spletnih storitev ustvarjajo velike dobičke in (ne)plačujejo ustreznih avtorskih nadomestil.
Na ravni Evropske unije tako še vedno poteka kampanja za pravičen prenos vrednosti (kampanja Transfer of Value, MakeInternetFair).
V luči zagotavljanja nesporne transparentnosti delovanja vseh članic CISAC, konfederacija vseskozi posodablja pravila nadzora in strokovne standarde medsebojnega soodgovornega kolektivnega uveljavljanja pravic. Nadzor tako poteka med kolektivnimi organizacijami prek sklenjenih sporazumov o medsebojnem zastopanju, kot v neposrednem odnosu do vseh avtorjev, članov organizacije. Kolektivne organizacije, članice CISAC, inherentno stremijo k oblikovanju partnerskih odnosov, ki temelji na poštenju, zaupanju in visoki strokovnosti.
Združenje SAZAS izpolnjuje vse zahtevane kriterije in pogoje, zato je polnopravni član CISAC* že vse od l. 1996. Izjemni poslovni uspeh pa je zagotovilo, da deluje učinkovito in zgledno.
(*Kolektivna organizacija mora ob zaprosilu izpolnjevati pogoje za članstvo. Organizacija, ki teh pogojev ne izpolnjuje v celoti, dobi sprva status začasnega člana, v določenem obdobju pa mora svoje poslovanje prilagoditi. Če izpolni zahtevane kriterije, tako postane polnopravni član, če ne, je iz konfederacije CISAC izključena.)