Združenje SAZAS se je odzvalo povabilu ekipe oddaje Točka preloma z naslovom Slovenska glasbena industrija. Oddaja je bila na sporedu v četrtek 23. 2. 2017 na 1. programu RTV Slovenija.
Tematika oddaje Slovenska glasbena industrija je še kako aktualna, saj se zdi, kot da v Sloveniji glasba ni prepoznana kot del industrije, kot je to praksa vseh razvitih držav Evrope. Ravno glasbene vsebine so tiste, ki močno podpirajo, celo omogočajo razmah razvoja digitalnih medijev, zlasti spletnih ponudnikov vsebin.
Voditeljica oddaje je prišla do enakih ugotovitev: v Sloveniji ni podatka o vrednosti glasbene industrije / trga:
Obstajajo zgolj ocene. Edini oprijemljivi podatki o tem pa so avtorske pravice, ki jih dobijo avtorji od Sazasa.
Ponosni smo, da je Združenje SAZAS daleč najbolj učinkovita slovenska kolektivna organizacija (podatki zadnjega revidiranega poslovnega leta 2015 kažejo, da so stroški Združenja SAZAS glede na dejansko realizacijo - 14,6 mio EUR znašali le 26,9 %), ki je v lanskem letu avtorske honorarje izplačala več kot 100.000 upravičencem, od tega 4.500 slovenskim.
In še pomembneje: v Sloveniji letno dobi približno 70 avtorjev mesečni znesek, ki je višji od minimalne plače, to je 800 evrov mesečno bruto. Približno 40 pa je na letni ravni takih , ki dobijo mesečno več kot povprečno plačo, to je približno 1.500 evrov bruto.
Pri tem se moramo zavedati, da je poklic glasbenega avtorja zelo nepredvidljiv, redko (če sploh) omogoča socialno varnost, saj ne obstaja recepta za uspeh, ustvarjanje hitov, poleg tega pa je vložek v samo produkcijo skladbe mnogokrat bistveno višji, kot je njen »izplen«, četudi je skladba hit.
Slovenski glasbenik za svoje izvajalske pravice dobi bistveno manj; ker kolektivna organizacija IPF upravlja tudi pravice proizvajalcev fonogramov, je izplen za slovenske glasbenike približno 40 odstoten, in ker se zneski še nadalje razdelijo med – v povprečju – 6,2 imetnike pravic:
"se praktično še ni zgodilo, da bi kdo zaslužil vsak mesec povprečno bruto plačo,« kot je pojasnil g. Hribar, IPF.
Kot zanimivost, dodajamo še zgovoren preračun: npr. za l. 2015 je Združenje SAZAS za en dejansko razdeljen EUR porabilo zgolj 0,39 EUR, po ocenah pa Zavod IPF za en razdeljen EUR porabi vsaj 2 EUR. Zavod AIPA pa za en razdeljen EUR porabi vsaj 5 EUR (pa še to razdelitev jim UIL in sodišče razveljavi) – ampak to je pa že druga zgodba, ki sicer ne sodi ravno med glasbene ustvarjalce.
Če povzamemo: SAZAS je vsaj 13-krat bolj stroškovno učinkovit kot AIPA, in vsaj 5-krat bolj stroškovno učinkovit kot IPF.
Veselilo bi nas, ko bi prispevek o slovenski glasbeni industriji mobiliziral širšo javnost in bi lahko končno z veseljem pisali o visokem in evropsko primerljivem nivoju zagotovljenih pogojev za ustvarjanje in preživljanje od lastnega ustvarjanja, tudi v Sloveniji. Zakonodajno politična in družbena arhitektura so predpogoj za konkurenčnost države, trajnostni razvoj in – odprejo možnost, da se vizionarstvo »zgodi.«
Že sama Pogodba o delovanju Evropske unije (118. čl.) opredeljuje pravice intelektualne lastnine (kamor sodijo tudi avtorske pravice) kot temelj, ki ga je potrebno:
zakonsko urediti na način, da je avtorjem in imetnikom pravic zagotovljeno dosledno spoštovanje njihovih pravic, ki so temeljne človekove pravice. Ob doslednem spoštovanju njihovih pravic je vsekakor potrebno spodbujati dostopnost ustvarjalnih vsebin potrošnikom in na ta način omogočiti zakonitost uporabe zaščitenih del. Vloga kolektivnih organizacij je ob zbiranju in delitvi nadomestil ključna tudi za uporabnike, saj jim olajša spoštovanje avtorske zakonodaje in omogoči zakonito rabo avtorsko varovanega repertoarja.
Združenje SAZAS glasbenemu ustvarjalcu predstavlja ključni steber njegovemu nadaljnjemu ustvarjanju.
>> Točka preloma – Slovenska glasbena industrija, 23. 2. 2017