Ljubljana, 24. 4. 2018. Združenje SAZAS se je odzvalo povabilu novinarjev oddaje Vroči mikrofon Vala 202 RTV Slovenija, in podalo svoj pogled o (ne)urejenost kolektivnega uveljavljanja pravice do nadomestila, ki pripada skladateljem, avtorjem, ustvarjalcem in imetnikom pravice iz naslova reproduciranja

»avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP« (9. člen Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic – ZKUASP).

Avtorska zakonodaja – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in ZKUASP za omenjeno pravico določata obvezno kolektivno upravljanje le-te, torej edino dovoljeno prek kolektivne organizacije. Žal, pa se ta pravica v Sloveniji že vse od konca l. 2009 sploh ne uveljavlja, ker nobena od obstoječih kolektivnih organizacij nima ustreznega dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino (Urad), temveč zgolj za delitev zbranih nadomestil.

V tem obdobju je bilo skupno vloženih že vsaj 9 vlog tako od obstoječih kolektivnih organizacij, kot tudi od organizacij, ki bi z dodelitvijo dovoljenja postale kolektivne organizacije (npr. Združenje ZAPIS), pa vendar Urad dovoljenja ne izda.

Združenje ZAPIS je bilo ustanovljeno z edinim namenom: pridobitev ustreznega dovoljenja Urada in upravičencem tako končno zagotoviti pripadajoče jim nadomestilo. Uspelo mu je združiti več kot 230 avtorjev, skladateljev, avdiovizualnih avtorjev, producentov in ostale upravičence do nadomestila z vseh umetniških zvrsti ter 20 pisem o nameri za sklenitev pogodbe o vzajemnem zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami, pa je tudi sam postal »ujetnik v pasti birokracije«.

Urad z dolgotrajnim, večletnim postopkom dodelitve dovoljenja tako odteguje upravičencem pripadajoč jim honorar, kar je privedla v absurdno situacijo, ko je s sprejetjem novega področnega zakona ZKUASP, le-ta v koliziji z zakonodajo, ki ureja pravno-formalno obliko društva.

Slovenski in tuji avtorji, skladatelji in ustvarjalci oz. upravičenci do tovrstnega nadomestilo so tako na letni ravni oškodovani na ocenjenih od 1,5 mio do 2 mio EUR – zaradi neučinkovitega, v birokratsko past ujetega postopka pridobitve dovoljenja.

Z neizdajo ustreznega dovoljenja Urada (kolektivni) organizaciji pa ne samo, da država krši z zakonom zagotovljene pravice številnim upravičencem, temveč je v prekršku država R Slovenija, ker ne izpolnjuje svojih obveznosti, ker ni zagotovila ustreznega prenosa Direktive 2001/29/EC, s čimer dejansko odteguje slovenske avtorje, skladatelje in ustvarjalce, od pripadajočega jim vira prihodka za svoje delo. To je tudi ugotovitev nedavne študije "Private Copying Global Study", ki je nastala pod okriljem CISAC – Mednarodne konfederacije društev skladateljev in avtorjev, o čemer smo že obveščali na spletni strani.

Več o oddaji Vroči mikrofon z naslovom Glasbeniki že sedem let niso dobili izplačanih nadomestil iz pravic praznih medijev si lahko preberete na tej povezavi, kjer lahko oddajo poslušate v celoti.

Slovenija tako ostaja osamljena država, članica EU, ki tovrstnega nadomestila nima ustrezno urejenega v praksi zaradi neizdaje dovoljenja Urada za zbiranje tovrstnih nadomestil. L. 2015 so v Avstriji npr. spremenili zakonodajo, in sicer na način, da so upravičencem zagotovili pravično poplačilo ter sprejeli tarifo, ki predvideva letno višino nadomestil zgolj iz tega naslova 20 mio EUR.

Teče že 9. leto, od kar so kratene pravice avtorjev in skladateljev ter ostalih upravičencev, kar je nedopustno. Združenje SAZAS si bo tako še naprej prizadevalo za ureditev področja zbiranja nadomestil iz naslova praznih nosilcev (dovoljenje za delitev že ves čas ima) in s tem uprvičencem zagotovi pomemben vir prihoda za njihovo ustvarjalno delo.