Pariz, 8. 11. 2018. CISAC – Mednarodna konfederacija društev avtorjev in skladateljev je objavila letno poročilo o višini zbranih nadomestil na svetovni ravni (Global Collections Report 2018 – GCR 2018). Dosežen je nov mejnik v višini zbranih nadomestil: 9,6 milijard EUR. V Združenju SAZAS, ki je polnopravni član CISAC že od l. 1996, smo ponosni, da smo del uspešne zgodbe. Eric Baptiste, predsednik Upravnega odbora CISAC izpostavlja:

V okolju, ki ga globoko zaznamujejo globalizacija in digitalne motnje, so članice CISAC zagotovile veliko vrednost ustvarjalcem vseh zvrsti in glasbenim založnikom.

Poročilo GCR 2018 zajema podatke o zbranih nadomestilih kar 199 kolektivnih organizacij iz 115 držav, članic CISAC (vseh članic je sicer 239 iz 121 držav), ki zastopajo kateri koli repertoar: glasbeni, avdiovizualni, literarni, upodabljajočo umetnost, dramatiko.

Poročilo ponuja celovit in edinstven vpogled v učinkovitost kolektivnih organizacij, razvitost globalnih regij (Evropa, Kanada-ZDA, Latinska Amerika in Karibi, Afrika, Azijsko-pacifiška) in njihove specifike ter omogoča primerjavo med repertoarji, razširjenostjo in vrstami uporabe.

Njegove implikacije pa so tudi širše, saj ozavešča javnost o smotrnosti učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic več kot 4 milijone avtorjev in ustvarjalcev za trajnostni razvoj kreativnih vsebin in z bogato banko podatkov omogoča pronicljiv uvid v avtorsko-zakonodajne izzive na ravni regije, posamezne države in kolektivne organizacije.

Evropa kot regija v svetovnem merilu še vedno vodi, saj z več kot polovico zbranimi nadomestili (56,4 %) v svetu zaseda prvo mesto. Sledita ji Kanada-ZDA (22,2 %), na tretje mesto pa se uvršča Azijsko-pacifiška (14,2 %). Latinska Amerika s Karibi zaseda četrto mesto (6,4 %), na repu pa ostaja Afrika (0,8 %).

Evropa tako ostaja ključna vzornica (zakonodajne) ureditve pravic avtorjev in ustvarjalcev, kar je v predgovoru izpostavil Jean-Michel Jarre, predsednik CISAC:

Ni sprejemljivo, da bi zakonodaja varovala velike tehnološke monopole in vzdrževala sistematično nepravičnost za ustvarjalce.

Ključne ugotovitve poročila GCR 2018: globalno, vse zvrsti repertoarjev

• Dosežen je nov mejnik v višini zbranih nadomestil: 9,6 milijard EUR.
• Trend rasti prihodkov se nadaljuje že peto zaporedno leto: 6,2 % rast prihodkov glede na preteklo leto in kar 28,2 % rast glede na leto 2010.
• Največ nadomestil je zbranih za glasbena dela – kar 87 % oz. 8,34 milijard EUR (kar 135 društev je zbralo nadomestila za uporabo glasbenega repertoarja), sledijo mu avdiovizualni repertoar s 611 mio EUR (6,4 %), literatura (2,4 %), vizualna umetnost (2,2 %) ter dramatika (2,0 %).
• Največ nadomestil za glasbo v svetovnem merilu zberejo naslednje države: ZDA (22 % delež svetovnih nadomestil), Francija (10,6 %), Nemčija (9,7 %), Japonska (9,6 %), Velika Britanija (8,1 %), Italija (5,5 %), Brazilija (3 %), Kanada (2,9 %), Avstralija (2,7 %) in Nizozemska (2,3 %).
• Najhitreje rastoči prihodki so nadomestila iz digitalnega okolja s 24,2 % rastjo (246 mio EUR), sledita mu televizija in radio z 2,9 % (ki sicer še vedno velja za največji vir prihodka) in nadomestila iz praznih nosilcev, ki sicer odstotkovno predstavljajo največjo rast (33,3 %) v l. 2017, a se z 121 mio EUR uvrščajo na drugo mesto.
• Glavni vir prihodka predstavljata televizija in radio (40,6 %); sledijo živi nastopi in glasba v ozadju (28,6 %) ter spletno okolje (13,2 %).
• Največ nadomestil na prebivalca zbere Švica: 27,33 EUR, sledijo ji: Danska s 25,07 EUR, Finska z 18,41 EUR ter Francija s 17,93 EUR. Slovenija se s 7,90 EUR uvršča na 16. mesto.

Ključne ugotovitve o zbranih nadomestilih za glasbeni repertoar:

• Nadomestila za glasbeni repertoar v svetovnem merilu predstavljajo kar 87 % vseh zbranih nadomestil oz. 8,34 milijard EUR.
• Od l. 2013 se je višina nadomestil za glasbena dela povečala za kar 28,3 % oz. 2 milijardi EUR.
• Evropa predstavlja kar 52,2 % vseh zbranih nadomestil za glasbo.
• Levji delež zbranih nadomestil za glasbo je zbran v državah: Francija (10,6 % vseh svetovnih nadomestil), Nemčija (9,7 %), Velika Britanija (8,1 %), Italija (5,5 %) in Nizozemska (2,3 %).
• 5,7 % (292 mio EUR) rast nadomestil za glasbo v Evropi, ki v skupni višini dosegajo že 5,4 milijard EUR.
• Največ nadomestil (kot posamezna država) zberejo ZDA, kar 1,884 milijarde EUR oz. 22,6 % delež v svetovnem merilu.
• Viri nadomestil: TV in radio (40,8 %), živi nastopi in glasba v ozadju (30,5 %), spletno okolje (15 %), CD in video (8,3 %), nadomestila praznih nosilcev (4,1 %) in drugo (1,4 %).
• Najvišjo rast, merjeno na preteklo leto (2016) so zaznamovala nadomestila iz praznih nosilcev (28,4 %) in nadomestila za uporabo glasbe v spletnem okolju (23,1 %).

Slovenija – podatki avtorskih kolektivnih organizacij

Ključna slovenska avtorska kolektivna organizacija, ki tako v svetu predstavlja R Slovenijo, je Združenje SAZAS, saj z 12 mio EUR zbranimi nadomestili v l. 2017 tvori večinski delež podatkov, vključenih v poročilo.

Poleg nadomestil za avtorski glasbeni repertoar, so upoštevana še zbrana nadomestila za avdiovizualni in literarni repertoar drugih dveh slovenskih kolektivnih organizacij. S skupno višino 16 mio EUR vseh zbranih nadomestil za vse vrste repertoarjev se Slovenija uvršča na 39. mesto oz. gledano na BDP pa na visoko, 5. mesto v regiji Srednje in vzhodne Evrope (0,0378 %). Pred njo pa so države: Francija (0,0526 %), Danska, Finska in Švica.

Kolektivne organizacije ključne pri uveljavljanju pravic avtorjev in ustvarjalnost

Poročilo o svetovno zbranih nadomestilih CISAC vse bolj pridobiva na družbeno-politični pomembnosti, saj z metodološko dovršenostjo omogoča primerljivost podatkov ter diagnosticiranje ključnih izzivov posamezne regije in države. Pridobiva na pomembnosti, saj pripomore k dvigu družbene zavesti o pomenu delujočega pravno-zakonodajnega okvira, učinkovitih kolektivnih organizacij in njihovi nepogrešljivi vlogi premoščanja – pogosto nasprotujočih si interesov avtorjev in uporabnikov.

Poročilo je tudi dokaz, da kolektivne organizacije ohranjajo vlogo »motorja« za samo ustvarjalnost: so sistem, ki bistveno poenostavi zakonito rabo avtorsko zaščitenih del v družbi, avtorjem pa zagotavljajo pomemben vir prihodka za njihovo (nadaljnje) ustvarjanje in bogatenje kulturne zakladnice na lokalni, državni in svetovni ravni.