Ko besede odpovejo, spregovori glasba. Glasba je univerzalni jezik, jezik povezovanja, združevanja, brisanja mej, odstiranja tančic duše. Glasba je čustvo, za ustvarjanje skladbe pa je potreben talent.
Talent, ki zmore ustvarjalni presežek spraviti v otipljivo formo, žanr; obogatiti družbo z novim glasbenim delom. Ustvarjalnim delo, ki ni delo v običajnem smislu, saj gre za kreativni proces, ki zahteva poleg odličnega znanja tudi neizmerno mero talenta, inovativnosti, drugačnosti in – prepuščanju nezavednemu, intuitivnemu toku kreacije. Glasba dokazano učinkuje na naše občutke, vedenje, razpoloženje. Lahko ga izboljša, lahko nas spravi ob živce. Nas motivira, nam polepša dan, pomaga pri fizičnem okrevanju ali nas spravi v posebna stanja zamaknjenosti zavesti – alfa, beta, delta, theta.
Glasba je pomemben del posameznikovega življenja; tudi njegove osebnosti, identitete. Zlasti v dobi odraščanja, ko želimo pripadati, a hkrati jasno svetu dati vedeti, da smo drugačni, posebni. Tudi zaradi poslušanja izbrane glasbene zvrsti.
S pojavom množičnih medijev in zlasti z razvojem digitalnih medijev je glasba postala vseprisotna, sopotnica vsakdana. Poslušamo jo v avtu, v službi, v trgovini, med rekreacijo, hodimo na koncerte, festivale, v bare …
Glasba pa ne nastane sama od sebe; včasih se spontano rodi glasbenim ustvarjalcem – avtorjem, ki s pomočjo svojega talenta omogočijo, da glasbo »utelesijo« in jo dajo na voljo svojim oboževalcem, poslušalcem, javnosti, družbi. Potrošnikom.
Ker ustvarjalno delo zahteva drugačen proces dela, imajo glasbeni avtorji različne vire prihodka. En izmed pomembnejši je avtorsko nadomestilo za uporabo njihovih del v javnosti – t. i. javna priobčitev.
Ker je s tehnološkim razvojem in razvejanostjo načinov sodobnega konzumiranja glasbe nemogoče, da bi avtorji sami ugotavljali in sledili uporabo svojih del, prav tako je nemogoče, da bi se vsak uporabnik glasbe posebej z vsakim avtorjem dogovarjal o pogojih in ceni uporabi posameznega dela, so se organizirali v kolektivne organizacije.
Združenje SAZAS k.o. je vitalnega pomena za avtorje, uporabnike in družbo:
- Avtorjem omogoča, da z organiziranostjo dosežejo bolj učinkovito uveljavljanje svojih pravic: boljše pogajalsko izhodišče pri oblikovanju tarife, strokovna dovršenost upravljanja in vodenje celovite dokumentacije svojega repertoarja ter sledenje uporabe del, saj sooblikujejo politike upravljanja organizacije.
- Uporabnikom zagotavlja enostaven dostop do svetovnega avtorsko zaščitenega repertoarja z izdajo ustreznega dovoljenja po enotni ceni. Hkrati pa s strokovnim svetovanjem bistveno poenostavi razumevanje kompleksne avtorske zakonodaje.
- Družbi – s svojim dovršenim sistemom dokumentiranja avtorskih glasbenih del prispeva k soustvarjanju glasbenega arhiva, glasbene zakladnice, s pomočjo namenskih skladov pa spodbuja nastanjane novih glasbenih del in pripomore k bogatenju glasbenega repertoarja ter ohranjanju žanrske raznolikosti.
Kolektivne organizacije udejanjajo avtorsko zakonodajo in skrbijo, da je intelektualno, kreativno delo ustrezno vrednoteno v širši družbi.
Celovito spremljanje uporabe del intelektualne lastnine, kamor spada tudi avtorsko glasbeno delo, je oteženo, saj se zakonodajni okvir prilagaja počasneje, kot poteka sam tehnološki razvoj, ki omogoča vedno nove oblike uporabe – potrošnje – avtorsko zaščitenih vsebin, glasbe.
Popolno delujoč sistem je utopija; v kolikšni meri pa so pravice avtorjev spoštovane, pa je odraz zrelosti družbe in širšega okolja, države, družbene podstati, ki (z)more prepoznati pravice intelektualne lastnine /avtorske pravice/ kot naložbo naroda v prihodnost, za zanamce.
Več o poslanstvu, vrednotah in viziji Združenja SAZAS k.o.